Lenkjöchlhütte - tisto pravo gorsko kolesarstvo

Res je lepo v teh koncih.

 Na Facebooku imam nekaj kolesarskih prijateljev, kateri večkrat objavijo kakšne čudovite turce po sosednji Italiji. A ena izmed njih mi ni dala miru, zato smo jo šli preizkusit! In prav imajo, res je huda.

Malo čez drugo uro zjutraj štartamo proti Južni Tirolski, natančneje proti Predoi. Dobrih 300 km vožnje, ni veliko, le časovno znese precej več. Okoli pol osmih smo že na kolesu, v kraju, kjer je vsaka hiša kot pri #gorskem zdravniku#, travniki kot neskončni zeleni tepihi, žage polne čudovitega masesna in seveda razgledi, ki jemljejo dih za vsakim vogalom.

Zjutraj še precej hladnih 8 stopinj Celzija.

Hitro se ogrejemo, saj nas že na samem začetku čaka strm vzpon.

Novi razgledi.

Pastrirska hiša.

Veliko voznega terena.

Jutranje sonce nabija v čelo.

Pašniki na slabih 2000 metrih nad morjem.

Voda na vsakem koraku.

Fajn potke.

 Celo pot me je presenečala nadmorska višina, saj ni bilo nobenega občutka, da se vozimo precej nad 2000 metri nad morjem.

 V ozadju eden izmed ledenikov, kjer se je čez nekaj minut odtrgal velik kos ledu. Seveda smo bili presenečeni nad močnim hrupom kljub veliki oddaljenosti.

Lenkjöchlhütte - 2603 metrov nad morjem.

Še eden izmed ledenikov.

 Ledenika pač ne vidim vsak dan, zato sem se še malo potrudil in šel še malo višje do ledenika.

Na vrhu našega #prelaza#.

Terasa z razgledom.

Gorske panorame.

 Nato pa smo se spustili po čudoviti enoslednici proti dolini.

Res je lepo v teh koncih.

Neskončna potka.

Kot v pravljici.

 Neskončno terenov, potk, skritih kotičkov nas še čaka.